Preprost zidek in mreža, samo to zaznamuje eno izmed najbolj vročih mej prejšnjega stoletja, meja, ki je predstavljala delitev med vzhodom in zahodom, med komunizmom in kapitalizmom, med Gorico in Novo Gorico. Stvari pa se spreminjajo in spremembe so začele že dolgo pred zaključkom hladne vojne. To sta omogočili dobra volja in želja po medsebojnem sodelovanju obeh enot tistega ozemlja, ki je bilo nekoč zedinjeno.

»Arcipelago 06« je druga izdaja festivala sodobne čezmejne umetnosti (Festival d’arte contemporanea transfrontaliera), ki bo potekal od prvega do osmega julija ob obmejni črti, ki gre od mejnega prehoda »San Gabriele« do Solkana in na trgu »Piazza Transalpina«, nekoč ekonomski in kulturni center enotnega ozemlja, pozneje pa obmejni trg, priča dveh realnosti. Poraja se vprašanje, kako lahko trg, točka, kjer se združujejo ljudje in ulice, postane mejnik?

Trg naj bi imel vlogo združevanja in razstava Arcipelago mu simbolično predaja to vlogo. Umetniška dela razpršena in različna so kot otoki, ki morje zakonskih odlokov in birokracije ločuje enega od drugega, a jih obenem združuje oblika, saj umetniška dela zlahka gredo skozi najrazličnejše meja.

Razstava obenem je tudi povod za mnoge druge kulturne pobude, kot recitacije, gledališke predstave, animacije in glasbeni koncerti.

Umetniška dela, ki so letos razstavljena emblematično predstavljajo uspeh te pobude, v enem samem letu se je število prisotnih umetnikov kar podvojilo in slednji predstavljajo mnoge države; od Bosne-Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Slovenije do Italije, Nizozemske ter Škotske.

Že v drugi izdaji se razstava odpre Evropi in s tem potrjuje pomembnost kočljive tematike, ki jo predstavljajo meje, obenem pa predstavlja trud, da bi končno vse meje bile premagane. Poleg vsega tega trg sam predstavlja eno izmed evropskih mej, ki gredo od Pirenejev do Egejskega morja in ki jih skušamo odpraviti.

Razstavljena dela so advangardna in umetniki večkrat uporabljajo neobičajna sredstva – več ali manj učinkovita – s katerimi pritegniti pozornost obiskovalca in mu posredovati svoja čustva in ideje.

Nasvet je, da si zamislimo razstavljena dela kot eno celoto, v italijanščini nam to prikazuje že sam naslov Arcipelago-otočje, skupina otokov.

Obenem pa si lahko ob posameznem umetniškem delu, otoku, zamislimo in z mislijo prestopimo meje.

»Sconfinare« – prestopiti meje je za nas najpomembnejša misel, ki ne predstavlja samo rdečo nit, ki vodi gledalca skozi razstavo, temveč mora postati vrednota za vsakogar, ki se nahaja v tem »obmejnem« mestu. Tudi mi študenti smo prišli v Gorico s to zamislijo, z voljo, da bi prestopili vse meje.

Prav zaradi vseh teg zgoraj omenjenih razlogov popolnoma podpiramo trud vseh organizatorjev razstave: PROLOGO iz Gorice in KREA ter LIMB iz Nove Gorice in si voščimo, da bi vsak obiskovalec razstave za trenutek pogledal onstran meje in si zamislil eno samo združeno okolje, en sam trg brez zidka in mreže.

Prevedel Samuele Zeriali