Besede, besede, besede sta prepevala slavna italijanska pevca Mina in Alberto Lupo v davnih sedemdesetih letih. Naslov te slavne in nepozabljive pesmi se dobro ustreza z vsemi načrti, ki naj bi peljali do prekomejnega sodelovanja tukaj v Gorici. Težko bi bilo jih našteti vseh. Pomislite, da že leta 1999 London School of Economics je priredila načrt dolg okoli 180 strani prav o tem argumentu. Nima smisla povedati, da nič, ali skoraj nič od vsega tega, ni bilo izpeljano.
Treba je citirati dva posebna projekta, ki nista nikoli bila izpeljana. To sta evropska prekomejna univerza in prekomejna bolnica.
Prvi načrt, ki nas zanima od blizu (če bi bil izpeljan), je bil mišljen že zdavnaj, kajti prvi pogovori o tem so se vršili med misleci t.i. goriške civilne družbe že v polovici devetdesetih let. Prvotna ideja je bila ustanovitev univerzitetnih in post-univerzitetnih tečajev v predelih že obstoječih univerz na obeh straneh meje. V sklopu tega projekta naša fakulteta Mednarodnih in Diplomatskih Ved naj bi imela centralni položaj in pomembnost. Jasno je, da ni bilo narejeno tisto kar je bilo mišljeno, a pravzaprav današnje univerzitetne politike se še bolj oddaljujejo od teh idej. Vse to je potrjeno, če pomislimo, da niti eden izmed vseh različnih univerzitetnih curricula ne predvideva tečaj slovenskega jezika! Drugi velik načrt, ki je bil pripravljen a potem ni bil izpeljan je projekt prekomejne bolnice. Morda vsi ne vedo, da je razdalja med bolnicama v Gorici in Novi Gorici le 300 metrov. Ideatorji tega projekta so se nanašali prav na te fizične podatke in na potrebo, da se ustanovi neko specializirano zdravstveno strukturo. Pomislili so na združeni bolnici, kateri bi bili povezani s podzemnim tunnelom, ki na tak način bi omogočil hitro izmenjavo podatkov. Tu, če mogoče, je položaj še bolj zapleten in členkovit od prejšnjega. V tem slučaju, poleg zakonodajnih in strukturalnih težav so se pridružile še politične ovire, saj velik del mestne in deželne desnice je od vedno ideološko nasprotoval ideji resničnega sodelovanja z mestom Nove Gorice v zdravstvenem področju. Tako obnašanje izhaja iz očividnih ideoloških vzrokov, pravzaprav omejenosti ideologije; a tudi zaradi ideje o neki domnevni veličini mesta Gorice. Tako dandanes projekt ni samo propadel a deželni odbor se je odločil, da se bo moralo ponovno zgraditi goriško bolnico in to v točki ki je popolnoma izven središča in oddaljena od meje (območje železniške postaje).
Lahko bi se še mnogo povedalo o vseh načrtih, ki niso bili izpeljani, a se bom ustavil tu. Hotel bi vas samo spomniti, da projekt, ki najbolje predstavlja prekomejno sodelovanje med Goricama je avtobus, ki povezuje mesti… Zdi se mi, da je to zelo malo.
London School of Economics trdi v svoji raziskavi, da bodo morale biti izpeljane resne politike sodelovanja, če ne bodo stroški vključitve Slovenije v Evropsko Unijo in v območje Schengena višji od koristi. Mnenja sem, da čas je že minil, tudi če upam, da to ni res.