V zadnjih dneh ob prečkanju mejnega prehoda Rožna dolina se zazdi, da so se pregledi na meji povečali namesto zmanjšali. Se strinjate?
Ne smemo pozabiti, da govorimo o mestnem mejnem prehodu in je posledično bolj prometen od drugih. Neglede na vstop Slovenije v Schengen območje, se lahko ponovno uvedejo občasni policijski pregledi. Na ministrstvo smo posredovali tehnično poročilo, ki bo odločilo, kaj se lahko naredi.

Na kakšen način se pregledi izvajajo in se bodo lahko izvajali tudi po 20. decembru?
Predvsem gre za splošne preglede, ki temeljijo na odkrivanju potencialnih ponaredkov s preverjanjem v naši bazi podatkov.

Prebral sem, da ob sprostitvi notranjih meja se bodo zunanje meje Schengena še močneje okrepile. Ali je res, da bo Slovenjija v soldelovanju z italijo povečala varnost na Hrvaški meji?
Da, normativi EU to zahtevajo. Območje Schengena je zasnovano tako, da omogoča prosto gibanje, toda v kolikor omogočimo prosto gibanje moramo istočasno zagotoviti tudi visoko stopnjo varnosti ob ustopu v to območje. Danes se srečujemo z težavami ilegalnih prehodov meja, prometu nedovoljenih substanc in terorizmu. EU ima posebno ustanovo, ki skrbi za koordiniranje in delovonje zunanjih meja imenovano FRONTEX s sedežem v Varšavi. Tako bo tudi v primeru Hrvaške meje, kjer bodo delovale posebne enote, ki vključujejo vse države EU, torej tudi Italijo.

Torej, kaj bo delo mejne policije čez nekaj dni, ko se bo sprostila še zadnja državna meja?
Če izključimo ukrepe Ministrstva za notranje zadeve v kratkoročnem času, policijskih pregledov ne bo več. Bili pa bomo še aktivni v obmejnem pasu. Ne smemo pozabiti, da četudi fizične meje ne bo več, meja ostaja in državi ne bosta izgubili svoje avtoritete.

Boste spremenili svoje ime?
Do 12. decembra (datum intervijuja) nismo prejeli navodil o preimenovanju, tako da naše ime ostaja Mejna policija.

Se počutite kot del zgodovinskega dogodka?
Seveda! Še pred petimi leti ni bilo mogoče niti pomisliti na kaj takega. Ta meja je bila kot odprta rana, predstavljala je ideološko pregrado, kakršne z izjemo Berlina ni poznalo nobeno mesto. Običajno meja ne posega tako grobo v prostor, kot v Gorici, kjer poteka kar med hišami. Mogoče je to razlog zakaj večina prebivalstva dojema premik uradnega praznovanja v Trst kot krajo.

Se boste udeležili praznovanja vseh Goričanov 20. decembra?
Vsekakor! Prireditev bo veliko, v popoldanskem času se bo praznovanje odvijalo na mejnem prehodu v Šempetru, medtem ko se bo zvečer praznovanje preselilo na mejni prehod Rožna Dolina. Program še ni povsem določen, zagotovo pa vem…

Kaj, povejte nam….
Ob polnoči se bom prav na meji srečal s Slovenskimi kolegi.

Davide Lessi
(v sodelovanju z Fancescom Mascherano)
prevod: Dimitri Brandolin, Tom Ločniškar