You are currently browsing the tag archive for the ‘edina’ tag.

Magistralna lekcija Ministra Frattinija v Trstu

Trst. Ali res je, da je naša generacija brezbrižna do politike? Resignirani ali skratka ne dovolj informirani? 8.marca je zunjanji minister, Franco Frattini, imel lekcijo na tržaški Univerzi. Tematika tega srečanja je bila “Od Balkanov do Afghanistana, katere lekcije za mednarodno skupnost?”

Pozitiven znak: natrpana velika dvorana. Rektor, Francesco Peroni, je sprejel predstavnika Farnesine z velikim navdušenjem “Saj, je objavil, cilj Univerze je ustvariti civilno vest.” Cilj: obdrževanje dialoga. Začne se konferenca. “V devetdesetih letih, je objavil minister, balkanska vojna je zaznamovala neuspešnost mednarodne skupnosti in potrebo po gledanju v futur. Po končanem bipolarizmu, je nadaljeval Frattini, edina metoda akcije je multilateralizem. In to, v optiki novega globalnega vladanja.”

Nit govora cele konference je bil problem zahodnih Balkanov. “Vključitev te cone v EU, je rekel Frattini, ima prednost, saj se na tak način lahko doseže stabilnost prostora.” Frattini je zapustil dve važni politični mnenji Bosni in Hercegovini. Ti dve, po Daytonovih sporazumih (1995), kateri so razdelili državo na dva dela, sta bili v nevarnosti zaradi eventuelnega geta in razdrobljenosti. “Bilo bi treba se predstaviti enotni v EU in potrebna je tudi liberalizacija vizumov v Schengenski coni.” Minister meni, da Hrvaška bo lahko podpisala sporazume in postala efektivna članica v letu 2011.

Na kratko je omenil problem Kosova, ki naj bi v bližnji prihodnosti vstopil v EU. Nato se ponovno prepusti bodečemu problemu tega srečanja.

Kar je res pomembno je to, da je Evropa politični vodja v Balkanih. Predsednik Farnesine se skuša zaustaviti pri že skoraj doseženi zmagi: srečanje EU, kar se tiče problema Balkanov, hvala italijanski pobudi, bo potekalo v Sarajevu, meseca junija. Na ta summit nameravajo povabiti tudi Rusijo in ZDA. Italija želi biti na prvem mestu v tej tekmi. Zunanji ministri EU so sklicali konferenco v Sarajevu; ta zgleda edina možnost, na kateri bo govor o usodi zahodnih Balkanov.

Saj se ve, minister je vedno zaseden in vedno na sili. Po tej lekciji je ostal čas še samo za nekaj vprašanj. A percepcija je ta, da mladi niso vajeni tega, in se na tak način izognejo vprašanjam. Prav gotovo, v Italiji, se ni lahko navdušiti nad politiko. Leni ali brez upanja? Mogoče pa, tega niso vajeni, saj se tega ne dovolj vadi.

Annunci

Profesorja Georga Meyra, docenta zgodovine mendnarodnih odnosov na fakulteti Mednarodnih in diplomatskih ved, smo povprašali za mnenje

Nam lahko na kratko obrazložite vsebino ‘Sporazuma o neširjenju atomske oborožitve’, ki je v veljavi od leta 1970? Kakšno učinkovitost je imela v letih?

Konec šestdesetih let je marsikdo menil, predvsem zaradi srednjevzhodne krize iz leta 1967, da je obstajala resnična nevarnost širjenja atomske oborožitve s strani velesil, zmagovalk druge svetovne vojne. Zato je bil sklenjen sporazum, podpisan leta 1968, s katerim so se podpisniki obvezali, da ne bodo prenašali in prejemali tehnologije in materiala, ki je primeren za izdelavo atomskega orožja. Treba pa je upoštevati naprej naslednje: prvič, težko je določiti mejo med civilno jedrsko energijo (jedrske elektrarne, sredstva javnega prevoza) in jedrsko energijo za vojaško uporabo. Ko je človek sposoben pravilno upravljati jedrsko elektrarno, lahko brez težav izdela atomsko bombo. Drugič, sporazum želi, čeprav tega ne izrecno izraža, ustaviti preveč samosotojno atomsko delovanje Kitajske in Francije, ki sta se prav v tistem obodobju oddaljili prva od Sovjetske Zveze, druga od zveze Nato. Mislim, da sporazum ni dosti učinkoval, kajti države – atomske sile, so kot take ostale, države pa, ki niso imele nikakršnih načrtov, da bi to postale, so se tega izogibale. Kdor se je skušal oskrbeti z jedrskim orožjem ,mu je nedvomno spelo, saj smo namreč vstopili v dobo novega in zanesljivega širjenja atomske oborožitve. Danes številne države, ki tega seveda ne jasno ne povedo, verjetno posedujejo atomsko orožje.

Nal lahko izrazite svoje mnenje glede nedavnih jedrskih poskusov v Severni Koreji: kakšne politične učinke so povero na mednarodni ravni? Kateri je bil konkreten cilj Koreje?

Jasno je, da mednarodna politična scena te poskuse občuti z nekoliko bojazni, v primerjavi s tistimi v demokratičnih državah. saj gre tu za obliko diktature. Mislim, da Severna Koreja resnično sploh ne namerava nepremišljeno uporabiti atomskega orožja, je nelogično. Govorimo o državi, ki se je znašla v skrajni ekonomski krizi, zato bo skušala pridobiti mednarodno podporo/pomoč za svojo pripravljenost k razoborožitvi. Čeprav se je vse to odvijalo brez groženj in krize, ne smemo pozabiti, da so nekatere države nekdanje SZ svoje jedrsko orožje uporabile kot sredstvo za izmenjavo v zameno za ekonomsko pomoč. Nedvomno je res, da so sosednje velesile zaskrbljene nad S. Korejo, vendar se zavedajo, da ni neposrednen nevarnosti.

Japonska vlada je nedavno izjavila, da ne izključuje možnosti nabave jedrskega orožja za obrambene namene: kaj menite o tem?

Japonska bi, s tehnološkega vidima, zlahka izdelala ali si pridobila jedrsko orožje za obrambo, in mislim, da se temu mednarodne politične sile ne bi zoperstavile. Toda prepričan sem, da imajo te izjave zgolj zastraševalno funkcijo proti njej bližnji državi kot je Koreja, nosilki starih zamer zaradi vsiljenega japonskega Protektorata v obdobju 1910-1945. Ta pomemben/ težek znak opozarja na nemirni in destabilizacijski položaj:če država, ki je edina v resnici doživela atomski napad in je vedno nadvse zaničevala ta sektor, premišljuje o atomskem orožju, pomeni, da obstajajo napetosti, ki se jih ne gre podcenjevati.

Katere države so v dobrih/boljših odnosih s Korejo? Katero vlogo bi lahko prevzele s Korejo v zvezi s to tematico?

Edina država, ki z vso težo lahko vpliva/ pogojuje Korejo, je Kitajska. Najprej zaradi očitne geografske bližine ( ločuje ju le reka Yalu). Drugič pa, ker naglo postaja ogromna gospodarska velesila in končno ker na videz predstavlja še nekaj komunizma, čeprav vsi vemo, da to še zdaleč ni. Mislim tudi, da ima Kitajska priliv vseh glavnih korejskih zalog, je torej edina, ki lahko usmerja korejsko politiko. Če bo zahodni svet pametno ravnal s Kitajsko, bo ona verjetno postala naravni nadzornik severnokorejskega območja.

Flickr Photos

Commenti recenti

Anulik su Armenia e Nagorno Karabak…
Edoardo Buonerba su Benvenuti al Sud
Fabione su Un piccolo riepilogo sulla…
marzia su Agenzie interinali
dott. Luca Campanott… su Il Friulano non è una lin…

Blog Stats

  • 11.380 hits
Annunci