‘Estoria': Zgodovina, ki se Ponavljia

16 maja se začne IV mednarodni festival zgodovine

Zopet zgodovina v Gorici. Zopet italijanski in tuji novinarji, pisatelji in misleci, ki privlačijo množice ljudi, katerih nikoli si ne bi mislila videti v Gorici. Še enkrat zanimiva razpravljanja. In razstave, zgodovinske poti, gledališke predstave. Stisk roke z avtorjem. Vse to hvala ‘kulturnemu društvu eStoria’, katero si je izmislilo in organiziralo to pobudo in kateremu smo lahko hvaležni. To je gotovo zaslužena zahvala, saj do nekaj let od tega je bilo nemogoče pomisliti, da bo center mesta gostil toliko pomembnih pisateljev, zgodovinarjev in novinarjev. In tako sem tu že četrto zaporedno leto, ki nestrpno dočakujem začetek predavanj. Še enkrat radovedno prebiram revije, brochure, spletne strani, tako da preiskujem novice o tem dogodku. Zvedela sem, da letos bo nadzoroval manifestacijo komaj ustanovljen znanstveni odbor, sestavljen iz raznih uglednih italjaskih in tujih pisateljev, novinarjev in zgodovinarjev (npr. Sergio Romano, Ernesto Galli della Loggia, Mimmo Franzinelli, Richard Bosworth, H. James Burgwyn). In tako ponovno upam, da bo pobuda uspešna in da bo lahko razširila zanimanje za zgodovino, predmet, ki je po mojem mnenju zelo pomemben za današnjo družbo, čeprav malo zanemarjan.
Vprašam se, zakaj je zgodovina tako poglavitna veda, katere se ne moramo izogniti? V čem obstaja njena važnost? Da bi odgovorili na to vprašanje, mnogo uglednih filozofov preteklosti je napisalo obilja besed, in še enkrat toliko bi jih lahko napisali; vsekakor mislim, da nobena beseda ali stavek ne bi tako neposredno in učinkovito sporočili globok pomen zgodovine kot sledeča preprosta ter sintetična metafora, ki se jo večkrat sliši ponavljati: ‘zgodovina je za družbo, tisto kar je spomin za posameznika’. Enostavno a učinkovito; posameznik brez spominov svoje preteklosti izgubi zavest in ni več zmožen planirati bodočnost; v bistvu se znajde brez istovetnosti. Na isti način, družba brez zgodovine je v nevarnosti, da postane zmedena, nezmožna planirati prihodnost in tako neizogibna žrtev zunanjih okoliščin. To je poglavitni pomen zgodovine, torej neutajljiva potreba do učenja in razmišljanja o preteklosti. Vseeno študij preteklosti ni samo potreba, temveč večkrat postane tudi prava strast. Nekaj prijetnega. Predvsem, ker zgodovina vsebuje lepoto, ki je tako privlačna, čeprav je težko razložiti; morda, zaradi tistega pajčolana, ki prikriva preteklost in katerega nobena raziskava, čeprav pazljiva in natačna, ne bo mogla odkriti. Težko je, vsaj, pravilno razumeti duh minulih dob (več ali manj) oddaljenih v času.
Torej, važnost in lepota zgodovine. Zahvala gre nedvomno pobudi eStoria, ki je v zadnjih treh letih nudila Gorici možnost večje vidljivosti ter razširila zanimanje za zgodovino med goričani, kajti vsako leto je bila množica poslušalcev večja (35.000 prisotnih maja 2007). Kot vsako leto, tudi letos, organizacija eStoria bo potekala po istem kopitu. Predavanja se bodo zopet ukvarjala na določeno temo, ki bo glavni argument treh dni srečanja; izbrana tema je letos ‘junaki v zgodovini’, tema, ki bo razdeljena na tri manjše dele (‘maske junaka’, ‘junak med bajko in realnostjo’ in ‘potreben junak’). Ponovno, prisotni se bodo lahko udeležili raznih zgodovinskih izletov z vodičem. Standi in zastori bodo zavzemali prostor v javnem vrtu. Del srečanja bo tudi posvečen otrokom, saj bo urejena Ludotenda. Ne bodo manjkale razstave in gledališke predstave povezane z glavno temo (npr. Vittorio Sermonti bo v gledališču Verdi v četrtek 15 maja uprizoril predstavo ‘Eneida in junaštvo’. In ponovno med povabljenimi ne bo nikogar, absolutno nikogar, ki bi predstavljal Mednarodne in Diplomatske Vede.
Predpostavljam, da ne ljubim rušilnih in nasilnih presoj, napadalnih obtožb in polemik. Prav zaradi tega so minili dnevi, oziroma tedni, preden sem se lotila pisati članka, kajti bala sem se, da z mojimi presojami bom lahko užalila organizatorje pobude. Vsekakor opazka je potrebna. Moja opomba je torej plaha in morda, upam, uzgojena. A močno slišana. Ne morem se predati dejstvu, da na kulturni manifestaciji, oddaljeni od sedeža univerze le sto metrov, ne bo nobenega predstavnika mojega univerzitetnega tečaja.
Torej ponovno zgodovina v Gorici; in še enkrat nihče od naših profesorjev ne bo prisoten … upam, da naslednje leto zgodovina se ne bo ponovila.

Prevedel Samuele Zeriali